Po poteh zakramentov skozi življenje
ROMARJI UPANJA
HVALEŽNI ZA ZAKRAMENTE PO ZGLEDU NAŠIH SVETNIKOV
ŽUPNIJSKA CERKEV SV. ŠTEFANA V POSTOJNI
B - D
anes, na prvo soboto v novembru začenjamo romanje upanja v svetem letu po naši župniji. Odpravljamo se na pot na kateri bomo obiskali cerkve, ki so jih zgradili naši predniki, iz ljubezni do Boga in do svetnikov, katerim so jih posvetili in se jim priporočali ter jih prosili za pomoč.
Hvaležni za dar vere, upanja in ljubezni se obračamo k tebi o Bog in te prosimo, varuj nas na današnjem romanju, varuj nas na poteh življenja. Zahvaljujemo se ti za milosti, ki jih prejemamo po zakramentih, ki so tvoji darovi milosti in prijateljstva.
Hvala ti Bog za svete darove krsta, birme, spovedi, evharistije, bolniškega maziljenja, zakona in mašniškega posvečenja. Po zakramentih nam ponujaš zavezo in nas vabiš na pot za Kristusom proti večnosti.
Na priprošnjo sv. Štefana te prosimo, da bi bili pogumni kakor sv. Štefan, ki je prinašal in oznanja Kristusa prvim kristjanom v Jeruzalemski cerkvi.
Za večino izmed nas se je pot vere začela v tej cerkvi. Tu smo prejeli sveti krst. Tu je naš krstni kamen. Tu so zapisana naša imena v krstno knjigo.
Napis na krstni kapeli se glasi: »Kdor bo krščen in bo veroval bo zveličan«. (Mr 16,16) Hvala ti Gospod za dar svetega krsta in za vero, ki smo jo prejeli po starših in botrih.
Na začetku poti izpovejmo Apostolsko vero:
Verujem v Boga Očeta vsemogočnega, stvarnika nebes in zemlje. In v Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega, Gospoda našega; ki je bil spočet od svetega Duha, rojen iz Marije Device; trpel pod Poncijem Pilatom, križan bil, umrl in v grob položen; šel pred pekel, tretji dan od mrtvih vstal; šel v nebesa; sedi na desnici Boga Očeta vsemogočnega; od ondod bo prišel sodit žive in mrtve. Verujem v Svetega Duha; sveto katoliško Cerkev, občestvo svetnikov; odpuščanje grehov; naše vstajenje in večno življenje. Amen.
Oče naš…
Zdrava Marija …, ki nam poživi vero
Zdrava Marija …., ki nam utrdi upanje
Zdrava Marija…., ki nam vžgi ljubezen
Slava Očetu in Sinu in ….
Romarski blagoslov:
Duhovnik
Dobri in usmiljeni Bog
blagoslovi naše romanje upanja.
Odpri naša srca za vero,
naše oči za tvojo prisotnost,
vodi naše korake k miru.
Podeli nam moč, ko bomo utrujeni,
pogum, ko bomo negotovi,
in radost, ko bomo srečali sočloveka.
Naj nas vodi upanje, da bomo prišli do cilja.
Sveta Marija, Mati upanja,
bodi z nami in nas varuj,
Jezus Kristus želimo hoditi za teboj,
Zato te prosimo za tvoj blagoslov.
V imenu Očeta + in Sina + in Svetega Duha.
Amen.
Sveti Štefan, prosi za nas.
ZAKRAMENT SVETE POKORE ALI SPOVEDI PODRUŽNIČNA CERKEV SVETEGA ANTONA
V STARI VASI
Sv. Anton je bil že v času svojega življenja znan kot izjemno sočuten in moder spovednik. Ljudje so množično prihajali k njemu po duhovni nasvet in odvezo grehov, saj je znal združiti resnico in usmiljenje.
Imel je dar razločevanja src, kar pomeni, da je včasih poznal grehe ljudi, še preden so jih izrekli.
V svojih pridigah in nagovorih je ljudi spodbujal k pokori in spreobrnjenju. Zagovarjal je pomen kesanja, spreobrnjenja in pokore. Poznana je legenda, da je sv. Anton povedal bogatemu možu, da ima trdo srce. Po smrti so mu zdravniki v prsih našli kamen namesto srca, kar predstavlja življenje brez kesanja.
Sv. Anton nas uči, da spoved ni le priznanje in naštevanje grehov, ampak mora spremeniti naše srce. Da nam Bog po spovedi ponuja usmiljenje in nov začetek. In da samo iskrenost in ponižnost pred Bogom vodita do notranjega miru.
Prisluhnimo molitvi sv. Antona za dobro spoved.
Sveti Anton, zgled ponižnosti in čistosti,
izprosi nam milost iskrenega kesanja ter poguma,
da se približamo Bogu v zakramentu sprave.
Naj nas tvoje priprošnje vodijo k prenovi srca
in globljemu zedinjenju z Gospodom. Amen.
Molimo še kesanje: Moj Bog žal mi je…..
Sveti Anton Padovanski, prosi za nas.
ZAKRAMENT SVETE BIRME
PODRUŽNIČNA CERKEV SVETEGA DANIJELA
V ZALOGU
Nahajamo se v cerkvi sv. Danijela v Zalogu. Povezava med sv. Danijelom, prerokom in zakramentom svete birme ni neposredna, saj je sv. Danijel živel že v stari zavezi okoli leta 587 pred Kristusom. Pa vendar je sv. Danijel v Svetem pismu prikazan kot človek, ki je bil poln Božjega Duha.
V knjigi preroka Danijela beremo v 5 poglavju: "V tvojem kraljestvu je mož, v katerem je duh svetih bogov. V dneh tvojega očeta so se na njem razodeli razsodnost, razsvetljenje in modrost, kakor modrost bogov." (Dan 5,11)
Njegova modrost, pogum in zvestoba so prihajali iz Božjega navdiha — tako kot pri birmancu, ki prejme moč Duha, da ostane zvest.
Sveti Danijel je bil pogumen borec za resnico, ko je rešil nedolžno Suzano, zvest Bogu je ostal tudi, ko so ga vrgli v levnjak. Pogumno je izpovedal vero, ko je bilo nevarno — v Babilonu, med pogani in pred kralji. Ni se uklonil pritiskom okolice.
Zakrament birme nas kliče, da smo tudi sami priče Kristusa. Vsak birmanec je poklican, da postane priča vere, da brani resnico in da ostaja zvest Bogu kljub nasprotovanjem sveta.
Sv. Danijel nam je lahko zgled prav v lastnostih, ki jih birmanec prejme kot darove Svetega Duha:
|
Dar Svetega Duha |
Danijelov zgled |
|---|---|
|
Modrost |
Danijel je razlagal sanje in videnja |
|
Umnost |
Razumel je Božje skrivnosti |
|
Svet |
Odgovorno je svetoval kraljem |
|
Moč |
Stanoviten je bil preizkušnjah |
|
Vednost |
Razumel je Božji načrt |
|
Pobožnost |
Zvest je bil v molitvi |
|
Strah Božji |
Globoko je spoštoval Boga |
Kratka molitev k sv. Danijelu za birmance
Sv. Danijel,
izprosi nam pogum v veri, modrost pri odločitvah
in stanovitnost v molitvi. Naj moč Svetega Duha,
ki je vodila tebe, vodi tudi nas v svetu, da bomo resnični pričevalci Kristusa. Amen.
Sveti Danijel, prosi za nas.
ZAKRAMENT BOLNIŠKEGA MAZILJENJA PODRUŽNIČNA CERKEV SV. ELIZABETE
V MALEM OTOKU
Sv. Elizabeta Ogrska je znana kot zavetnica revežev, bolnikov in usmiljenja. Njeno življenje zelo močno osvetljuje duhovno bistvo tega zakramenta, ki je zakrament Božjega usmiljenja in pomoči za bolne, trpeče in umirajoče.
Sv. Elizabeta je osebno skrbela za bolnike — ne samo finančno, ampak fizično in srčno. Redno je obiskovala bolnišnice, izpirala rane, negovala umirajoče. Bolniško maziljenje prav tako prinaša Božjo skrb in bližino tistim, ki trpijo. Tako kot zakrament daje bolniku moč, mir, odpuščanje in upanje, je Elizabeta to nudila vsem, ki so do nje prihajali — tolažila je bolne, molila z njimi, pomagala jim je nositi križ bolezni. Elizabeta je verjela, da v ranjenem človeku srečaš samega Kristusa. Prav to pa bolniško maziljenje tudi pomeni. Kristus prihaja k trpečemu, da ga dvigne in okrepi, da mu povrne zdravje duše in če je Božja volja tudi telesno zdravje.
Kratka molitev k sv. Elizabeti za bolnike
Sveta Elizabeta,
zgled usmiljenja in ljubezni do bolnih, prosi za nas, ki prinašamo tolažbo trpečim. Izprosi bolnikom moč, mir in Božjo bližino, da v bolezni začutijo Kristusovo ljubezen in upanje. Naj Gospod po zakramenta bolniškega maziljenja ozdravi njihove rane, okrepi njihovo dušo in napolni srce s svojim mirom. Amen.
Zmolimo še Oče naš in Zdravo Marijo za vse bolne in umirajoče.
Sveta Elizabeta Ogrska, prosi za nas.
ZAKRAMENT SVETE EVHARISTIJE
PODRUŽNIČNA CERKEV SVETE NOTBURGE V ZAGONU
Sveta Notburga je poznana kot zavetnica služabnikov, kmetov in revnih. Njeno življenje je zelo povezano tudi z evharistijo zaradi njenega odnosa do Boga in do spoštovanja nedelje, kot Gospodovega dne.
Poznano je, da je Notburga na skrivaj nosila hrano revežem, ki je ostajala na gospodarjevi mizi. Tako je s kruhom hranila lačne. Pri evharistiji pa nas Jezus hrani s kruhom svojega telesa, da bi tudi mi postali kruh za lačne. Kdor prejema Kristusa v svetem obhajilu, sam postane kruh za druge. Notburga je to živela v vsakdanjem delu, pozornosti do ubogih in v darežljivosti.
Znano je tudi, da Notburga ni nikoli zanemarila molitve in nedeljskega bogoslužja. Ko je gospodar hotel, da dela tudi v nedeljo, je Notburga odložila srp in ga izročila Bogu; ta naj bi čudežno ostal v zraku. To kaže na svetost nedelje in maše in da ima Bog prvo mesto, evharistija pa da je srce tedna.
Kratka molitev k sv. Notburgi ob sveti evharistiji
Sveta Notburga,
zgled ponižnosti, dela in ljubezni do ubogih, nauči nas prejemati evharistijo s čistim srcem in jo živeti v vsakdanji dobroti in služenju. Naj nas Kristus, kruh življenja, napolni z ljubeznijo, da bomo postali Njegove roke in noge za vse, ki potrebujejo pomoč. Amen.
Zmolimo Oče naš za vse letošnje prvoobhajance…
Sveta Notburga, prosi za nas.
ZAKRAMENT MAŠNIŠKEGA POSVEČENJA PODRUŽNIČNA CERKEV SVETEGA ANDREJA
V VELIKEM OTOKU
Sv. Andrej je bil prvi učenec, ki ga je Jezus poklical naj hodi za njim. Imenujemo ga tudi »Prvopoklicani«, zato je čudovit zgled za razumevanje zakramenta mašniškega posvečenja.
Vsak duhovniški poklic se začne z Božjim klicem in osebnim odgovorom poklicanega.
Ko je Andrej srečal Jezusa, je takoj pripeljal k njemu še svojega brata Petra (Jn 1,41–42). Tudi duhovnik je človek, ki vodi druge h Kristusu, k evharistiji, odpuščanju in življenju v veri. Duhovnik je most med Bogom in človekom tako kot je to bil Andrej, ki je k Jezusu pripeljal Petra.
Kristus je apostolom dal oblast in poslanstvo: »Pojdite in učite vse narode…« (Mt 28,19) Vsak duhovnik v moči svetega reda nadaljuje to apostolsko poslanstvo, ko oznanja evangelij, uči verske resnice, krščuje, obhaja evharistijo, odpušča grehe in deli ostale zakramente.
Apostol Andrej je svoje življenje izročil Gospodu do konca saj je umrl mučeniške smrti na križu v obliki črke X.
Duhovnik pri maši daruje Kristusa in obenem podarja tudi samega sebe, svoje življenje, čas in srce Bogu in Božjemu ljudstvu. Mašniško posvečenje postavi človeka v življenje služenja, darovanja in ljubezni kot so ga živeli tudi apostoli.
Kratka molitev k sv. Andreju za duhovniške poklice
Sveti Andrej, prvoklicani apostol, ki si z veseljem hodil za Kristusom in druge vodil k Njegovi ljubezni, izprosi Cerkvi svetih duhovnikov, gorečih v veri, ponižnih v služenju in pogumnih v pričevanju.
Naj tudi mi prepoznamo Božji klic in mu zvesto sledimo. Amen.
Molimo Oče naš in prosimo, da bi kdo izmed mladih zaslišal Kristusov klic in povabilo naj hodi za njim v duhovniškem, misijonskem ali redovniškem poklicu.
Sveti Andrej, prosi za nas.
ZAKRAMENT SVETEGA ZAKONA
PODRUŽNIČNA CERKEV SV. KATERINE ALEKSANDRIJSKE V VELIKEM OTOKU
Legenda o sv. Katarini Aleksandrijski pripoveduje, da bila prava lepotica, bogata in visoko izobražena. Ženine je zavračala drugega za drugim, dokler ni nekoč v sanjah videla očarljivo kraljico z lepim in ljubeznivim otrokom v naročju. Kraljica je detetu pokazala na Katarino in ga vprašala, ali mu je všeč in ali bi jo hotel imeti za nevesto.
Ta pa obrne svoj pogled od nje in odvrne, da ne, da ni lepa, ker še ni krščena. Sanje so Katarino tako prevzele, da se je dala poučiti o krščanstvu in krstiti. Po krstu so se sanje ponovile, tokrat pa se je dete sklonilo k njej in ji na prst nataknilo prstan, ki je ostal na njeni roki tudi potem, ko se je zbudila. Katarina je zato sklenila, da bo postala Jezusova nevesta.
Sv. Katarina se je tako z vsem srcem poročila s Kristusom in Mu ostala zvesta do mučeniške smrti. To zvestobo si obljubita tudi vsak ženin in nevesta pri zakramentu zakona. Obljubita si, da bosta zvesta drug drugemu v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju, vse dni svojega življenja.
Katarina je svoje življenje darovala Kristusu in bližnjim. Tudi zakon je darovanje sebe za drugega. Ljubljenemu pa ne podarimo samo telesa in čustev, ampak tudi vsakodnevno služenje, odpuščanje in žrtvovanje. Prava zakonska ljubezen je dar, ki raste v Božji ljubezni. In zato sta mož in žena v zakonu poklican, da si pomagata na poti do nebes.
Kratka molitev k sv. Katarini za zakonce in zaročence
Sveta Katarina,
zgled čistosti srca, modrosti in zvestobe,
izprosi zakoncem milost, da bodo gradili ljubezen na Kristusu, ostali zvesti v preizkušnjah in se vsak dan nesebično podarjali drug drugemu.
Naj jih Božja milost vodi k edinosti, miru in svetosti življenja, da bo njihova ljubezen svobodna, rodovitna in zvesta. Amen.
Molimo Oče naš za vse, ki se pripravljajo na poroko in za vse, ki so se že poročili, da ostanejo zvesti sveti obljubi ljubezni in spoštovanja.
Sveta Katarina Aleksandrijska prosi za nas.