3. poglavje Razkrita Skrivnost

 

UVOD https://youtu.be/Z4wxF_DfY1Q

 

 

UVODNA MOLITEV

»Medtem ko so jedli, je Jezus vzel kruh, blagoslovil, razlomil, dal učencem in rekel: »Vzemite, jejte, to je moje telo.« Nato je vzel kelih, se zahvalil, jim ga dal in rekel: »Pijte iz njega vsi. To je namreč moja kri zaveze, ki se preliva za mnoge v odpuščanje grehov. A povem vam: Odslej ne bom več pil od tega sadu vinske trte do tistega dne, ko bom z vami pil novega v kraljestvu svojega Očeta.« In ko so odpeli hvalnico, so odšli proti Oljski gori.«

Mt 26,26-30

Gospod Jezus, pomagaj mi videti globlje od vsega, kar že poznam. Pomagaj mi kljub motnjam slišati Tvoj glas.

Odpri moje srce za vse, kar mi želiš dati v tem poglavju in po sveti maši. Dajem se ti na razpolago.

Amen.

 

VIDEO: ZAVZEMI SE https://youtu.be/bxELa1lag7o

 

 

VPRAŠANJA O VIDEU

 

 

ZGODBA: PRIKRITA DRAGOCENOST

 

 

Prikrita dragocenost

Nekoč je živel star kmet, ki je ravno pospravljal podstrešje. Ko se je prebijal skozi zaprašene družinske spominke, starine in slike, ki so bile tam spravljene že leta, se je odločil, da bo vse skupaj zapakiral in prodal, sicer pa vrgel stran.

Napolnil je svoj poltovornjak in se odpeljal na trg, upajoč da bo zaslužil vsaj nekaj malega. Ljudje so prihajali in si ogledovali šaro, a zanimanja je bilo malo. Končno je nekdo opazil nekaj nenavadnega na eni izmed slik. Rob platna je bil strgan, za njim pa je bilo videti drugo platno. Predstavljajte si presenečenje vseh, ko so za zaprašeno dolgočasno sliko sadja odkrili čudovito in neprecenljivo sliko slavnega renesančnega umetnika. Kmet je vzkliknil od navdušenja. Na koncu je mojstrovino prodal in se domov vrnil mnogo bogatejši.

Kar se je zdelo kot kup šare, je v resnici skrivalo nekaj neprecenljivega. Mnogi ne verjamejo, da je Evharistija resnično Kristusovo telo in kri. Pred kratkim je neka raziskava pokazala, da celo mnogi katoličani, ki redno obiskujejo sveto mašo ne verujejo – ali vsaj »niso prepričani,« – da je Kristus resnično in »stvarno« navzoč v Evharistiji.

• Kaj pa vi? Kaj vi verujete glede Evharistije?
• Je to le košček kruha in požirek vina?
• Ali pa je resnično telo, kri, duša in božanstvo Jezusa Kristusa?
• Kaj mi je najtežje verjeti?

Premislite o hostiji, ki jo prejmete pri maši. Ni videti in niti nima okusa po »normalnem« kruhu. A če jo postavite pod mikroskop in jo raziščete, boste ugotovili, da je glede na vse, kar je možno videti to kruh (čeprav morda drugačne vrste, kot ste ga vajeni). Vera pa nas kljub temu uči, da je po tem, ko sta kruh in vino pri maši posvečena s strani duhovnika, to, kar ima na zunaj še vedno vse lastnosti kruha in vina, spremenjeno v Kristusovo telo in kri. Jezusova navzočnost je prikrita; resnično je navzoč »pod površjem«, skrit našim zemeljskim očem. Pod zunanjo podobo kruha in vina, se skriva popolna mojstrovina, Kruh življenja, Božji Sin.

Spomnimo se, da Jezusa večina njegovih sodobnikov ni sprejela za Mesijo. Povsem mogoče je, da je Bog sredi med nami, prav pred našimi očmi, pa ga ne prepoznamo. Zato poglejte še enkrat. Poglejte drugače – z vero – na to, kar je videti kot kruh in vino, in glejte Kristusovo telo in kri.

 

VIDEO: NAJVEČJI DAR https://youtu.be/d9Genz5btWg

 

 

VPRAŠANJA O VIDEU

 

 

 

VIDEO: ODGRNJENA TANČICA

 

 

VIDEO: KAJ ČE...https://youtu.be/zqZrgaQL0R0

 

 

VPRAŠANJA O VIDEU

 

 

 

 

VSTOP V SKRIVNOST

 

 

Pri vsaki sveti maši vidimo, kako se naša človeškost in Božja presežnost srečata, ko v Evharistiji na oltarju postaneta navzoči Jezusova zadnja večerja in njegova žrtev na križu.

Ste kdaj premišljevali o tej globoki in skrivnostni resničnosti?

Pomembno je vedeti, da Jezus pri maši na oltarju ni ponovno žrtvovan. Njegova žrtev na križu na veliki petek je bila enkraten, neponovljiv, zgodovinski dogodek. Njegove posledice – osvoboditev vsake osebe, ki je ali bo kdajkoli živela, od greha in smrti – pa so brezčasne in presežne. Po Božji veliki ljubezni se Kristusova daritev na Kalvariji ponavzočuje pri vsaki daritvi svete maše. Ko gremo k maši, nismo le opazovalci uprizoritve tega, kar se je zgodilo na veliki petek. Preneseni smo v dvorano zadnje večerje na veliki četrtek, ko je Jezus vzel kruh in vino ter ju razdelil svojim apostolom, prvim duhovnikom, kot svoje telo in kri.

Zdaj razumete, zakaj se sveta maša imenuje »skrivnost« …

Pri maši se prepletajo vidne in nevidne resničnosti, kakor se prepletajo tudi na drugih področjih človeškega življenja.

Pomislite na veter ali ljubezen. Sama po sebi sta »nevidni« resničnosti, opazujemo pa lahko njune učinke. Čeprav je veter kot tak neviden, vidimo plapolajoče zastave, drevesa, ki se majejo, čutimo ga lahko na svojih obrazih, zato vemo, da je tam. Ne moremo zanikati njegovih učinkov. Podobno tudi ljubezni kot take ne moremo videti, lahko pa jo najdemo izraženo v skrbi matere za svojega otroka ali v naklonjenosti in pozornostih, ki si jih izkazuje poročen par.

Tako je tudi z Bogom. Strogo gledano je Bog za nas na zemlji neviden. Lahko pa vidimo njegovo prisotnost v lepoti njegovega stvarstva – v mogočnih gorah, brezmejnosti oceanov, neskončnosti vesolja, v zvezdah, v brezdanje zapleteni skrivnosti, kakršna je človek … Na nek način je narava evangelist, ki kaže na Boga, kakor kompas kaže na sever.

Z utelešenjem, ko je Bog privzel človeško meso, je Bog tudi dobil človeški obraz. Ko so apostoli prosili Jezusa, naj jim pokaže Očeta, jih je opomnil: »Kdor vidi mene, vidi Očeta.« (Jn 14,9) Po Jezusovem vnebohodu nam je bil na binkošti dan Sveti Duh, da bi lahko naš »nevidni Bog« še naprej na viden način kazal svojo navzočnost po svoji Cerkvi.

Na vsako nedeljo in zapovedan praznik izpovedujemo Nicejsko veroizpoved, ki se začne z besedami: »Verujem v enega Boga, Očeta vsemogočnega, stvarnika nebes in zemlje, vseh vidnih in nevidnih stvari …« Ko izpovemo, da je Bog stvarnik tako vidnih, kot nevidnih stvari, nas to opomni, da Bog kot stvarnik stalno deluje v svojem stvarstvu. Bog je na delu in njegovo delo je naše odrešenje. Maša je polna dejanj, gest in premikov, v katerih se vidno in nevidno »srečata«.

VPRAŠANJA ZA RAZMISLEK

Poskusite sami odgovoriti na spodnji vprašanji, nato preberite odgovor. Svoje misli lahko delite z drugimi v razpravi (gumb desno zgoraj).

 

Zakaj nekatoličani ne smejo prejeti obhajila?

Vsakdo je dobrodošel, da prisostvuje sveti maši. Jasno je, da kadar nekatoliški prijatelj ali družina pride k maši želimo, da bi imeli lepo izkušnjo. Molimo za dobro glasbo, jasno pridigo in prijazne obraze. Svoje nekatoliške prijatelje pa moramo pred tem pripraviti glede prejema Evharistije. Spoštljivo, a jasno jim moramo povedati, naj ne gredo k obhajilu.

Toda zakaj nekatoličani niso povabljeni, da bi prejeli Evharistijo? Zakaj so izključeni, čeprav nekateri drugi kristjani vabijo tudi katoličane k svoji obliki obhajila? Če odgovorov na to ne poznamo in ne predstavimo na pravi način, bi lahko naši gostje to videli kot pomanjkanje gostoljubja ali želje po edinosti s strani katoliške Cerkve. Nič ne bi moglo biti dlje od resnice.

Ko Cerkev pravi, da nekatoličani ne morejo prejeti Evharistije, s tem izkazuje spoštovanje njihove vere in nazorov, ter jih ščiti pred tem, da bi Evharistijo prejeli nevredno. Ko katoličani pridemo pred duhovnika (ali izrednega delivca obhajila), ta dvigne hostijo in reče: »Kristusovo telo,« na kar mi odgovorimo: »Amen.«

To je naša »mala izpoved vere« v Kristusovo resnično navzočnost v Evharistiji (torej, da hostija, ki jo prejemamo, dobesedno ni več kruh, ampak resnično Kristusovo telo). S tem, ko omejimo prejemanje obhajila na tiste, ki smo bili poučeni in delimo vero Cerkve v resnično navzočnost, ščitimo dostojanstvo tega velikega zakramenta, hkrati pa pomagamo nekatoličanom, da ostanejo zvesti svojim prepričanjem.

Dovoliti tistim, ki ne delijo naše katoliške vere, da prejmejo Jezusa v Evharistiji, brez da razumejo, verujejo in izpovedujejo isto, bi bila zelo slaba »usluga«. Če ne verujejo, kar veruje Cerkev, jih ne smemo postavljati v neroden položaj, ko bi morali izpovedati »amen« nečemu, v kar sploh ne verjamejo.

Kakorkoli, če nekdo veruje, da je Kristus resnično navzoč v Evharistiji na isti način, kot to veruje Cerkev (izraz v poševnem tisku je pomemben, ker nekateri nekatoliški kristjani verujejo, da je Jezus le »duhovno« ali »simbolno« prisoten), jih spodbudite v njihovem verovanju ter jih povabite, da z vami delijo morebitna druga vprašanja glede katoliške vere. Nato pustite, da jih vodi Sveti Duh in molite zanje.

Skratka, brez obotavljanja lahko kogarkoli povabite, da pride k maši z vami in jim zagotovite, da so vedno dobrodošli. S tem z njimi delite lepoto in veličino Gospodove resnične navzočnosti v Evharistiji na način, da bodo lahko videli, kako pomembno vlogo igra v vašem življenju. To je pričevanje, o katerem je govoril sv. Peter: »Vselej bodite vsakomur pripravljeni odgovoriti, če vas vpraša za razlog upanja, ki je v vas.« (1 Pt 3,15)

* Pri katoliški sveti maši lahko Evharistijo prejmejo tudi člani vzhodnih Cerkva (pravoslavni kristjani), če to želijo in so pravilno pripravljeni. V nekaterih izjemah (smrtni nevarnosti ali drugi hudi potrebi) pa tudi člani drugih krščanskih Cerkva, če glede tega izpovedujejo katoliško vero. (gl. ZCP kan. 844; KKC 1399)

 

Zakaj moramo dajati denar Cerkvi?

Pri maši med darovanjem običajno dajemo denar Cerkvi kot znak naše žrtve Bogu. V zgodnji Cerkvi je bila nabirka pri obhajanju Evharistije namenjena potrebam ubogih v skupnosti. Danes se ti darovi običajno porabijo za delovanje župnije.

Denar, ki ga dajemo župniji se porabi za različne stvari; od elektrike, ogrevanja župnišča in/ali drugih prostorov župnije, vzdrževanje prostorov, liturgično opremo, ponekod tudi za plačilo katehetov, okrasitev cerkve itd. Večina denarja se tako neposredno ali posredno porabi za tiste, ki ga darujejo, saj podpira župnijske skupine in dejavnosti, v katerih verjetno sodelujete tudi sami.

Pomembno je vedeti, da denar, ki ga pri maši dajete v puščico, ne gre duhovniku. Župnik ga ne sme porabiti za svoje osebne potrebe - temu so namenjene t.i. intencije (dar, ki ga nekdo da duhovniku, da daruje sveto mašo po določenem namenu), darovi ob pogrebih, porokah, krstih ipd., po nekaterih župnijah pa je navada, da se ob določenih praznikih opravi darovanje za župnika, ki je tako tudi oznanjeno.

Morda slišite ali celo sami delite kritike na račun katoliške Cerkve, ki je »bogata in razkošna« zaradi svojih lepih cerkva in neprecenljivih umetniških del. Trdijo, da je takšno bogastvo v nasprotju z Jezusovim uboštvom. Tak pogled pa je nepopoln in kratkoviden. Res je, da ima Cerkev v lasti mnoge dragocenosti in čudovite katedrale, a vse to na zelo resničen način pripada vsemu svetu kot sredstvo, ki vodi ljudi bliže k bogastvu Božje resnice. Prav tako, kot je žena v evangeliju uporabila drago dišavo, da je umila Jezusu noge, tako so tudi dragoceni kelihi, barviti vitraji ter čudovite freske in kipi namenjeni temu, da obrnejo naša srca k svetim stvarem.

Poleg tega nobena druga organizacija na svetu ne pride niti blizu dobrodelnosti katoliške Cerkve. Najsibo prek svojih bolnišnic in šol, dela v državah v razvoju, pomoči v obliki hrane, stanovanj, oblačil, ali dela z zaporniki …

Kar se tiče naše finančne podpore katoliški Cerkvi, ni nobenega pravila glede tega, koliko bi morali darovati. Darujemo lahko v obliki svojega časa, talentov ali denarja. Nekatere skupnosti spodbujajo svoje člane, da darujejo desetino, torej 10% svojega dohodka Cerkvi ali v drug dober namen. Ta navada temelji na odlomku iz 1. Mojzesove knjige, kjer se Abram sreča z Melkizedekom:

»Salemski kralj Melkízedek pa je prinesel kruha in vina. Bil je duhovnik Najvišjega Boga in ga je blagoslovil, rekoč: »Blagoslovi naj te, Abram, Bog Najvišji, ki je ustvaril nebo in zemljo! In slavljen bodi Bog Najvišji, ki ti je dal v roke tvoje nasprotnike!« Potem mu je Abram dal desetino od vsega.« (1 Mz 14,18-20)

Pomembno je, da je Abraham dal desetino od vsega. To nas opominja, da ne smemo stvarstva nikoli postaviti nad Stvarnika ali pozabiti, od kod na koncu prihajajo vsi naši darovi. (gl. Jak 1,17) Spomnite se vseh blagoslovov, ki ste jih prejeli od Boga in v molitvi presodite, kaj od tega lahko darujete nazaj njemu in Cerkvi.

• Kaj bi rekel nekomu, ki trdi, da je župnija bogata?
• Ali veš koliko na mesec zasluži duhovnik?
• Koliko stroškov in koliko prihodkov ima župnija na mesec?

POVZETEK POGLAVJA

https://youtu.be/dJDHOP4IH1E

 

ZAKLJUČNA MOLITEV

 

Jezus je rekel: »Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju.«

Jn 10,10

 

Jezus, ti si ozdravljal slepe, gluhim vračal sluh in nemim govor.

Pomagaj mi spoznati, kako polno je življenje po tvoji volji in kako prazno je vse, kar me oddaljuje od tebe.

Povečaj moje hrepenenje po tebi, po resnični polnosti in miru, ki ju lahko doživim le v tvoji prisotnosti.

Amen.

IZZIV

 

Povabljeni ste, da ste v naslednjem tednu pri maši pozorni na naslednje stvari:

1. Preden se odpravite k maši, se spomnite kam odhajate in vzemite svojo pot kot kratko romanje. K maši pridite nekoliko prej, npr. 15 minut pred začetkom in preživite nekaj časa v molitvi.
2. Po obhajilu si vzemite čas za zahvalo. Bodite pozorni na to, kako te stvari vplivajo na vašo izkušnjo celotne svete maše.

Svojo izkušnjo lahko delite z drugimi udeleženci v razpravi (gumb desno zgoraj), lahko pa dodate tudi svoje ideje in načine, ki vam pomagajo globlje doživeti skrivnost svete maše.